Kgatelelo ya Godimo ya Madi
Bolwetši bjo bo tlwaelegile ka eng ka mo Afrika Borwa?
Ke mang a amegago?
Bolwetši bjo bo hlolwa ke eng?
Dika tša bjona ke dife?
Naa bo ka thibelwa bjang, gona ke dire eng?
Nka hwetša kae thušo goba maele?
Kgatelelo ya Godimo ya Madi
Kgatelelo ya madi ke ge madi a gatelelwa ka maatla mathokong a ditšhika tše nnyane le tše dikgolo ge a sepetšwa le mmele go tšwa pelong. Kgatelelo ye ya madi e ka kalwa ka setlabela sa go ikgetha gomme ge tekanyetšo e le ka godimo ga 160/95mmHg gothwe motho o na le bolwetši bja kgatelelo ya godimo kudu ya madi.
Kgatelelo ya godimo ya madi e ka lemogwa ka pela ebile e ka laolwa/alafša ka katlego. Ge kgatelelo ya godimo ya madi e ka tšwela pele sebaka se setelele, methapo e mennyane e amega gabohloko mmeleng ka moka gomme ya fela maatla goba ya ba ya ngangega gomme ya tia. Se se ka ama bjoko bja motho, mahlo le dipshio gampe.
Naa bo ka thibelwa bjang, gona ke dire eng?
Kgatelelo ya godimo ya madi e ka thibelwa. Ka dinako tše dingwe ge o latela mokgwa wo mobotse wa maphelo go ka e thibela. Se se ra gore, go se tsube, go ja ka tshwanelo, go dira selo seo se otlollago mešifa ya mmele, go se šomiše dinotagi kudu, go efoga bothata bja ngangego ya monagano le go fokotša mmele ge o o na le mmele wo montši kudu.
Ge o na le kgatelelo ya godimo ya madi o swanetše go fiwa dihlare letšatši ka tšatši bophelo bja gago ka moka. Eupša dihlare tše, ke fela mathomo a kalafo. Go lwantšha kgatelelo ya godimo ya madi ka katlego re swanetše go lebelelana le mmele wa motho ka moka. Se se ra gore motho a fetole mokgwa wa gagwe wa go phela/maitshwaro.
Bolwetši bjo bo tlwaelegile ka eng ka mo Afrika Borwa?
Bo tlwaelegile gare ga MaAfrika Borwa a mengwageng ya bo lesometshela go ba go feta. Batho ba lesometshela go ba lekgolo ba na le kgatelelo ya godimo ya madi.
Dika tša bjona ke dife?
Kgatelelo ya godimo ya madi ke selo seo se kgonago go iphihla mmeleng wa motho. Hypertension ga e na dika tšeo motho a ka di hlalošago.
Bolwetši bjo bo hlolwa ke eng?
Ga se lebaka le tee fela leo le hlolago bolwetši bjo, eupša ke a mmalwa.
Nka hwetša kae thušo goba maele?
Nako le nako ge o etela kliniking goba ngakeng, kgopela go hlahlobja kgatelelo ya madi mmeleng wa gago.
Ke mang a amegago?
Bao ba:
Bao ba nago le cholesterol ya godimo
Bao ba nago le mmele wo montši kudu
Mekgwa yeo e sego ya maleba ya goja
Bao ba šomišago dinotagi go fetiša tekanyo
Bao ba sa itšhidullego ka mehla
Batho ba bolwetši bja swikiri goba diabetes mellitus (swikiri mading) le bao ba tšwago malapeng a balwetši ba bolwetši bja swikiri ba mo kgonagalong ya go swarwa ke bolwetši bjo.
